Tovarniško kalibrirani monitorji

Kaj sploh pomeni "tovarniška kalibracija"?

Pri večini proizvajalcev, kjer sem našel, da se hvalijo s 'tovarniško kalibracijo', sem našel tudi precej dobro opisano, kaj merijo in zakaj. Nekaj povezav je spodaj. Na kratko - gre zgolj za izhodno kontrolo, da so naredili monitor, ki jim ga ni sram prodati kupcu. V proizvodnji namreč lahko pride do napak, ki bi povzročile, da je razlika med monitorji lahko velika. Ali celo več - da je kak izdelek že kar precej slab. S 'tovarniško kalibracijo' poskrbijo, da so monitorji preverjeno znotraj želenih toleranc. Ko se to zapakira v neki kratki prodajni slogan, ga uporabniki žal razumejo čisto napačno. 'Tovarniška kalibracija' namreč ne jamči, da ima kupec pri delu točne barve na svojem zaslonu. Celo več - to je skrajno neverjetno, ali celo nemogoče.

Lahko bi dolgo razpravljali, ali je to že reklamno zavajanje ali ne. Vsekakor je zelo velika razlika med tem, kaj proizvajalci res naredijo in kaj uporabniki pričakujejo. Kje so razlike?

Kaj je v poročilu o 'tovarniški kalibraciji'?

Ponavadi se pomerijo osnovni podatki:

• enakomernost prikaza (Uniformity Data) številke kažejo razliko med sredino ekrana in nekaterimi točkami proti robu. Večina monitorjev ima namreč v sredini in na robu različno osvetlitev, z meritvijo lahko pokažejo, kako jim je to uspelo za vsak monitor posebej.
• gama - meri se gama krivulja in primerja z nastavljeno (v meniju izbrano) vrednostjo. 
• barvni obseg (gamut) - ponavadi na grafu narišejo barvni obseg monitorja, in ga primerjajo s standardnimi. nekateri proizvajalci dodajo tudi barvne vrednosti teh točk. Ponavadi merijo le tri skrajne točke.
• nastavitev beline (Color Temperature) - pomeri se barva beline in se primerja z nastavljeno vrednostjo. 

Skratka - izmerjeno je, ali res dobite D65, če v meniju na monitorju izberete belino D65. Ali res dobite gamo 2.2, če v meniju izberete gamo 2.2. Ali je vaš monitor lisast, ali se lahko enakomerno pobarva. Vse to je le predpogoj za boljšo kalibracijo na osnovi ICC opisa. Nikakor ni dovolj za izjavo, da so na monitorju točne barve.

Zakaj to ne more biti enakovredno kalibraciji z inštrumentom?

Razlogov je več. Prvi je ta, da proizvajalci večinoma uporabljajo neko čudno kombinacijo za testiranje:

• svetilnost 100cd/m2 - to ni po nobenem standardu - ne za fotografijo, ne za video. 
• belina 6500K (D65) - ta nastavitev je teoretično za video. Za fotografijo je standardna nastavitev 5000K (D50). To je zapisano celo v ISO standardih za fotografijo in tisk. Zato so tudi D50 luči za gledanje tiskovin in fotografij. Tudi ICC opisi so narejeni za D50.
• gama 2.2 - ta gama je bolj za fotografije (tiskovine, oblikovanje), saj je gama za video bližje 2.4 ali celo več. 

Torej - testirane nastavitve iz poročil so napačne za praktično vse aplikacije.

Kaj je še narobe? Uporaba v programih! Tako operacijski sistem in programi za oblikovanje morajo 'vedeti', kako smo nastavili monitor. To jim 'povemo' z ICC opisi. Nekateri proizvajalci ponujajo generične ICC opise glede na nastavitve, ki ste jih izbrali. Točnost generičnih ICC opisov je neprimerljiva s točnostjo ICC opisa, narejenega za vaš sistem.

Manjka tudi preverjanje točnosti (QA). Vse boljše rešitve imajo tudi možnost preverjanja barvne točnosti monitorja. Preverja se na najbolj pravilen način - merjenje barv in primerjanje med tem, kaj bi moralo biti in kaj je monitor pokazal. Pokaže se barvna razlika v številkah.

Ta primerjava nam da veliko podatkov. Najbolj pomembni so:

• ali smo pravilno naredili ICC opis,
• ali monitor še vedno zadovoljivo deluje, ali je čas za zamenjavo,
• kateri monitor je boljši (ali je dražji res boljši ali samo dražji).

In za konec - celo na straneh proizvajalcev, ki ponujajo 'tovarniško kalibracijo' piše, da svetujejo rekalibracijo na (vsaj) mesečni osnovi - z inštrumentom! Nekaj o tem, kako pogosto je potrebno kalibrirati monitor in do kakih razlik lahko pride v dveh mesecih, sem opisal na tej strani (POVEZAVA).

Zunanje povezave:

• kaj in zakaj meri EIZO (POVEZAVA),
• kaj in kako meri BenQ (POVEZAVA)