Grelci in toplotne preše

Nastavitev temperature

Temperatura, ki jo nastavimo na kontrolerju, je ciljna temperatura, ki naj jo doseže grelec. Kontroler normalno (ko ne nastavljamo tega parametra) izpisuje trenutno temperaturo. Novejši kontrolerji jo izpisujejo precej točno, saj uporabljajo poseben senzor in programsko krmiljenje grelca. Kalibracija ni možna, a ni niti potrebna. Starejše kontrolerje je možno kalibrirati.

Točka merjenja je ponavadi nekako v sredini plošče, v grelni plošči. Nobena preša ne prikazuje temperaturo izdelka, ki je pod prešo.

Podoben primer je merjenje temperature v kuhinjski pečici. Prikazana temperatura je na termometru v pečici. Če želite nadzorovati temperaturu v pečenki, potrebujete vbodno sondo.

Segrevanje

Ko vključite prešo, se začne segrevati. Čas segrevanja je odvisen od velikosti plošče in njene temperature ob vklopu.

Slika 1: Na termo kameri se lepo vidi grelni element v začetku segrevanja. Lepo se vidi, da ima tudi 40x50cm preša samo en grelni element, in ne more priti do delnega segrevanja plošče.

Ko se na kontrolerju pokaže, da je željena temperatura dosežena, je razlika v temperaturi na plošči manj kot stopinjo razlike.

Slika 2: Željena temperatura je bila 70°C zaradi omejitve točnosti termo kamere. Svetlejši del termo kamera pokaže 70,6°C, temnejši 69,3°C. Po krajšem delu se ta razlika še zmanjša (69,1°C na levi, 68,6°C na desni). 

Delo s prešo

Pri delu s prešo je najpomembneje, da se zavedate, kako grelec dela. Plošča se segreje na željeno temperaturo, in tok ne teče, dokler temperatura ne pade dovolj, da se zopet sproži segrevanje. Segrevanje indicira ikona na prikozovalniku desno zgoraj. Temperatura tako vedno nekoliko niha. Tako delovanje je normalno.

A ko stisnete prešo, je zelo pomembno, na kaki temperaturi je spodnji del. In kakšen čas prešanja ste izbrali. Vsekakor ne moremo pričakovati, da je postopek prešanja isti, če nastavimo 200°C, a je v enem primeru spodnji del še na 30°C, v drugem pa na 150°C. Če želimo ponovljive rezultate, je včasih potrebno spodnji del segreti z nekajkratnim daljšim pritiskom brez materala, ki ga želimo prešati. 

V tem primeru smo naredili za ilustracijo test z uporabo najbolj točnega načina merjenja temperature na preši - uporovnim termometrom in natančnim multimetrom. Željeno temperaturo smo nastavili na 170°C in čas 300 sekund. Šele pri res dolgih časih se temperatura stabilizira, saj je vedno potrebno ogreti tudi spodnji del preše. 

Slika 3: Prva številka kaže zaporedno mesto merjenja, druga izmerjeno temperaturo v °C. 

Kje je to delovanje bolj in kje manj moteče

Tega delovanja se moramo bolj zavedati pri večjih razlikah v temperaturi med spodnjo in zgornjo ploščo (počasnejša priprava naslednjega izdelka ali manj izdelkov v seriji). Predvsem v primerih, ko je potreben krajši čas prešanja, in ko prešamo debelejše materiale. 

Najlažje je to razložiti pri sublimaciji. Postopek sublimacije ponavadi potrebuje 20-30 sekund pri 200°C. Če sublimiramo na tanjšo tkanino, se lahko uporabi kar te nastavitve. A če sublimiramo na keramične lončke, je 20 sekund odločno premalo, saj se lonček niti približno ne segreje na potrebno temperaturo. Dejanski čas za sublimacijo na lončke je 180-200 sekund. Od tega potrebuje grelec 160-180 sekund, da se lonček dovolj približa temperaturi, ko se začne postopek sublimacije. 

Podobno se dogaja pri sublimaciji in prenosu preslikačev na debelejše materiale (podloge za miš, jakne, debelejše torbe, ...). Vedno je potrebno najti najboljše razmerje med časom, ki je potreben za dober prenos, a brez poškodbe materiala, na katerega prenašate ali sublimirate.

Najmanj moteče je to delovanje pri direktnem tisku na tkanino, saj v tem postopku ne gre za kemične reakcije, ampak le za sušenje tekočine za pripravo temne tkanine ali izpisa.

Kakšne so tehnične rešitve?

Nekateri materiali visoke temperature prenašajo bolje kot drugi. Predvsem pri sublimaciji zlahka pride do neželjenih robov, svetlikanja, ali celo hujših poškodb materiala, katerega stiskamo v preši, saj je za sublimacijo potrebna višja temperatura kot za druge postopke. Tudi pri preslikačih na nekatere zahtevne materiale zlahka pridemo do neželjenih efektov že pri temperaturah okoli 130°C. 

Ena od rešitev je stiskanje prazne preše (brez materiala). S tem segrevamo spodnjo ploščo. Ne segrevamo pa materiala, na katerega bomo aplicirali preslikač ali sublimirali. Žal si pri sublimaciji težje dovolimo predgrevanje materiala za sublimacijo, saj na ta način zlahka naredimo nejasen odtis.

Boljša rešitev je ogrevana spodnja plošča. Ta omogoča segrevanje z zgornje in spodnje strani materiala, ter s tem zmanjša čas stiskanja. Tako so poškodbe tkanine z zgornje strani manjše.