Grelci in toplotne preše
Boljše poznavanje delovanja grelcev v toplotnih prešah vam lahko olajša delo in izboljša izdelek. Spodnje teste smo naredili na preši Secabo TC7 Smart.
Nastavitev temperature
Temperatura, ki jo nastavimo na kontrolerju, je ciljna temperatura, ki naj jo doseže grelec. Kontroler normalno (ko ne nastavljamo tega parametra) izpisuje trenutno temperaturo. Novejši kontrolerji jo izpisujejo precej točno, saj uporabljajo poseben senzor in programsko krmiljenje grelca. Kalibracija ni možna, a ni niti potrebna. Starejše kontrolerje je možno kalibrirati.
Točka merjenja je ponavadi nekako v sredini plošče, v grelni plošči. Nobena preša ne prikazuje temperaturo izdelka, ki je pod prešo.
Podoben primer je merjenje temperature v kuhinjski pečici. Prikazana temperatura je na termometru v pečici. Če želite nadzorovati temperaturu v pečenki, potrebujete vbodno sondo.
Segrevanje
Ko vključite prešo, se začne segrevati. Čas segrevanja je odvisen od velikosti plošče in njene temperature ob vklopu.
Slika 1: Na termo kameri se lepo vidi grelni element v začetku segrevanja. Lepo se vidi, da ima tudi 40x50cm preša samo en grelni element, in ne more priti do delnega segrevanja plošče.
Ko se na kontrolerju pokaže, da je željena temperatura dosežena, je razlika v temperaturi na plošči manj kot stopinjo razlike.
Slika 2: Željena temperatura je bila 70°C zaradi omejitve točnosti termo kamere. Svetlejši del termo kamera pokaže 70,6°C, temnejši 69,3°C. Po krajšem delu se ta razlika še zmanjša (69,1°C na levi, 68,6°C na desni).
Delo s prešo
Pri delu s prešo je najpomembneje, da se zavedate, kako grelec dela. Plošča se segreje na željeno temperaturo, in tok ne teče, dokler temperatura ne pade dovolj, da se zopet sproži segrevanje. Segrevanje indicira ikona na prikozovalniku desno zgoraj. Temperatura tako vedno nekoliko niha. Tako delovanje je normalno.
A ko stisnete prešo, je zelo pomembno, na kaki temperaturi je spodnji del. In kakšen čas prešanja ste izbrali. Vsekakor ne moremo pričakovati, da je postopek prešanja isti, če nastavimo 200°C, a je v enem primeru spodnji del še na 30°C, v drugem pa na 150°C. Če želimo ponovljive rezultate, je včasih potrebno spodnji del segreti z nekajkratnim daljšim pritiskom brez materala, ki ga želimo prešati.
V tem primeru smo naredili za ilustracijo test z uporabo najbolj točnega načina merjenja temperature na preši - uporovnim termometrom in natančnim multimetrom. Željeno temperaturo smo nastavili na 170°C in čas 300 sekund. Šele pri res dolgih časih se temperatura stabilizira, saj je vedno potrebno ogreti tudi spodnji del preše.
Slika 3: Prva številka kaže zaporedno mesto merjenja, druga izmerjeno temperaturo v °C.
Kje je to delovanje bolj in kje manj moteče
Tega delovanja se moramo bolj zavedati pri večjih razlikah v temperaturi med spodnjo in zgornjo ploščo (počasnejša priprava naslednjega izdelka ali manj izdelkov v seriji). Predvsem v primerih, ko je potreben krajši čas prešanja, in ko prešamo debelejše materiale.
Najlažje je to razložiti pri sublimaciji. Postopek sublimacije ponavadi potrebuje 20-30 sekund pri 200°C. Če sublimiramo na tanjšo tkanino, se lahko uporabi kar te nastavitve. A če sublimiramo na keramične lončke, je 20 sekund odločno premalo, saj se lonček niti približno ne segreje na potrebno temperaturo. Dejanski čas za sublimacijo na lončke je 180-200 sekund. Od tega potrebuje grelec 160-180 sekund, da se lonček dovolj približa temperaturi, ko se začne postopek sublimacije.
Podobno se dogaja pri sublimaciji in prenosu preslikačev na debelejše materiale (podloge za miš, jakne, debelejše torbe, ...). Vedno je potrebno najti najboljše razmerje med časom, ki je potreben za dober prenos, a brez poškodbe materiala, na katerega prenašate ali sublimirate.
Najmanj moteče je to delovanje pri direktnem tisku na tkanino, saj v tem postopku ne gre za kemične reakcije, ampak le za sušenje tekočine za pripravo temne tkanine ali izpisa.
Kakšne so tehnične rešitve?
Nekateri materiali visoke temperature prenašajo bolje kot drugi. Predvsem pri sublimaciji zlahka pride do neželjenih robov, svetlikanja, ali celo hujših poškodb materiala, katerega stiskamo v preši, saj je za sublimacijo potrebna višja temperatura kot za druge postopke. Tudi pri preslikačih na nekatere zahtevne materiale zlahka pridemo do neželjenih efektov že pri temperaturah okoli 130°C.
Ena od rešitev je stiskanje prazne preše (brez materiala). S tem segrevamo spodnjo ploščo. Ne segrevamo pa materiala, na katerega bomo aplicirali preslikač ali sublimirali. Žal si pri sublimaciji težje dovolimo predgrevanje materiala za sublimacijo, saj na ta način zlahka naredimo nejasen odtis.
Boljša rešitev je ogrevana spodnja plošča. Ta omogoča segrevanje z zgornje in spodnje strani materiala, ter s tem zmanjša čas stiskanja. Tako so poškodbe tkanine z zgornje strani manjše.
Povezane novice
Skozi čas smo naredili take in drugačne teste in primere, da prikažemo našim uporabnikom glavne probleme, kako jih lahko zmanjšajo, ali se jim uspešno izognejo.
Če se odločate za nakup tiskalnika, s katerim bi tiskali na tkanino ali druge izdelke, si najprej preberite razlike med sublimacijo, direktnim tiskom na tkanino in preslikači. Izbira prave tehnike tiskanja je ključnega pomena.
Nekako od sredine leta 2020 so se začele na internetu pojavljati informacije o zanimivem načinu izdelave preslikačev. Postopek so poimenovali DTF (Direct To Film), saj se preslikače tiska na folijo (film).
Postopek DTF (na kratko):
- z inkjet tiskalnikom se tiska direktno na folijo
- še mokro barvo se prekrije z lepilom v prahu
- višek praha se odstrani
- s segrevanjem se prah delno stopi in posuši barva
- dobimo preslikač, ki ga lahko odtisnemo na željeno površino