Barve

V ink-jet tiskalnikih lahko najdemo različne barve za različne namene uporabe izpisov. Fotografije se običajno tiska z barvami na vodni osnovi. To pomeni, da tekočina, v kateri delci plavajo, ni agresivna in se izpis samo suši. Ni potrebno aktiviranje kemičnega procesa, kot na primer pri UV ali latex barvah.

Obstajata dva glavna tipa barv - barvila (dye) in pigmenti. Barvila so organskega izvora, pigmenti so organskega ali anorganskega izvora. Pri barvilih gre za raztopino v tekočini, pigmentne barve so drobno mleti trdi delci, oviti v smolo, da plavajo v nosilni tekočini. Pigmentne barve so bistveno bolj UV obstojne, a manj obstojne na fizično poškodbo.

Za tiskalnike, ki se bodo uporabljali za tiskanje fotografij za albume (10x15, 13x18, ...) ali s katerimi se bo tiskal foto album, svetujemo uporabo barvil (dye barv). UV obstojnost ni problematična. Večji problem je, če se fotografije razijo s prsti ali s čem še bolj grobim. 

Za tisk fotografij, ki so namenjene okvirjanju in obešanju na steno, svetujemo pigmentne barve. Tukaj je bistvena čim večja UV obstojnost izpisa, fizična neobčutljivost na dotik je ponavadi nepomembna.

Število barv

V tiskalnikih najdemo različno število barv:

• 4 - CMYK - najbolj pogosta kombinacija pri namiznih tiskalnikih z barvili. Včasih najdemo to kombinacijo tudi v tiskalnikih večjega formata za izpis načrtov. 
• 5 - CMYKK - pigmentne barve imajo večinoma dve črni - foto črno (namenjena za tiskanje na polsijajno in sijajno premazne materiale) in mat črno (primerna za nepremazne in mat premazne materiale). Kaj se zgodi, če tiskamo z 'napačno' črno? Foto črna na mat premaznih in nepremaznih materialih ne doseže tiste črnine, kot jo ima mat črna. Mat črna na sijajno in polsijajno premaznih materialih se posuši, a ko potegnemo s prsti preko izpisa, se razmaže po izpisu in nekaj jo ostane tudi na prstih. Najlažje ta efekt primerjamo s kredo na šolski tabli - tudi kreda je suha, a če potegnemo s prsti, se razmaže. 
• 6 - CcMmYK - prvi tiskalniki, ki so nosili priponko 'foto' so imeli svetli cian in magento. Takrat so bile kapljice še velike in pri svetlih odtenkih (koža, nebo, ...) je bilo videti grahavost. Ko so v tiskalnik dodali svetle barve, je bilo to manj opazno ali celo neopazno. Svetla rumena nima smisla, saj rumeno že tako ljudje slabše vidimo. 
• 8 - CcMmYKKk - v tiskalnike dodajajo v novejšem času eno ali več sivih (svetlo črnih). Sive so v teh tiskalnikih predvsem za boljši izpis črno-belih fotografij, saj ne prihaja do barvnih anomalij pri prehodih. 
• 10, 11, 12 - svetle barve so za manj grahast izpis, dodatne barve so za večji barvni obseg. Različni proizvajalci dodajajo različne dodatne barve, ki popravljajo pomanjkljivosti osnovnih barv. Epson ima v nekaterih tiskalnikih oranžno, zeleno in vijolično, Canon rdečo in modro.
• ... in še brezbarvna - nekateri proizvajalci dodajajo brezbarvno tekočino (pri Canonu se npr. imenuje chroma optimizer) ki zmanjšuje nekatere znane probleme pigmentnih barv (recimo bronzing efekt). 

Izbira prave kombinacije barv je zelo osebna, saj je prava kombinacija seštevek vsega, ne samo števila barv. Na kratko povedano:

• izpis s 4 (5) barvnimi tiskalniki je praviloma hitrejši in cenejši kot s tistimi z več barvami,
• gladkost izpisa in prehodov je boljša s tistimi tiskalniki, ki imajo še svetli barvi - svetlo cian in magento,
• za izpis vrhunskih črno-belih fotografij svetujemo tiskalnike s čim več odtenki črne (sive).

Kvaliteta izpisa je relativen pojem tudi zaradi materala, na katerega se tiska. Tako boste na platnu (kanvas) težje opazili razliko med tiskalnikom s 4 (5) barvami in tistim z 12 barvami.

Prav tako ne boste opazili velikega barvnega obsega tiskalnika na fotografiji, ki teh barv nima. Celo več - ker na fotografijah praviloma ni teh 'hudih' barv, se dodatne barve zelo počasi rabijo. To povzroči, da so v tiskalniku tudi nekaj let. Barva se medtem pokvari in praviloma zamaši šobe - kar povzroči črte na izpisu. Menjava glave je nujna.

Tip glave v tiskalniku

Načeloma poznamo dve glavni vrsti ink-jet glav: termalne in piezzo. Termalne imajo toplotni element, ki segreje malo količino barve, pare pa porinejo kapljico z barvo skozi šobo. Tipična predstavnika te tehnologije sta Canon in HP. Piezzo element za porivanje barve skozi šobo spremeni obliko. Bolj znan proizvajalec teh glav je Epson. Epsonova glava naj bi bila za celo življensko dobo tiskalnika. Pri starejših in počasnejših tiskalnikih je temu bilo tako. Pri novejših je ta potreba po menjavi bolj pogosta. Termalne glave so mišljene kot potrošni material. Pri nekaterih HP tiskalnikih je še vedno potrebno menjati glavo pri vsaki menjavi barve. Canon glave v starejših tiskalnikih se je menjalo na eno do dve leti, novejše glave pri večini uporabnikov zdržijo bistveno več. 

Zanimiva je tudi filozofija čiščenja glav. Epson še vedno zagovarja, da mora uporabnik poskrbeti za delujočo glavo. Bolj točno - pred tiskom fotografije v željeni velikosti se izpišejo šobe ('nozzle check', lahko tudi na pisarniški, nepremazni papir) in če so vse, se natisne fotografija na željeni papir. Če niso, se glava očisti ('nozzle clean'), ponovi izpis šob in ... tako delamo, dokler ni vseh šob. Canon zagovarja drugo filozofijo - z interno logiko ugotovijo, katere šobe ne delajo, in jih pri izpisu kompenzirajo. Zato tudi testni izpis šob vedno pokaže vse šobe. Ko interna logika ugotovi, da kompenzacija ni več možna, zahteva manjavo glave. 

Menjava glave pri Epsonu je servisni postopek - kar pomeni večji strošek, in daljše čakanje na glavo in serviserja. Menjava glave pri Canonu je uporabniški postopek. Canon se je odločil, da pri nekaterih (predvsem večjih) tiskalnikih garancija na glavo velja samo v primeru, če jo zamenja pooblaščena oseba. Nekateri uporabniki zato glavo in menjavo naročijo pri taki osebi, drugi uporabniki jo zamenjajo sami. Glavna razloga sta hitrejše ponovno tiskanje in manjši stroški. 

Podobna filozofija je tudi pri namestitvi nekaterih večjih tiskalnikov. Tudi tu Canon pogojuje garancijo z namestitvijo ene od pooblaščenih oseb. Epson takih pogojev nima. 

Ostali potrošni material

Nekateri tiskalniki imajo poleg barve in papirja še kak potrošni material, ki je potreben za delovanje tiskalnika. Recimo tank za odpadno črnilo. Tega potrebujejo vsi ink-jet tiskalniki. V njih se steka odpadla barva, do katere pride pri čiščenju šob. Pri manjših je skrit znotraj tiskalnika in je menjava servisni postopek. Rezervni del ne stane dosti, prav tako menjava - najdražja je dostava tiskalnika na servis in dvig po končani menjavi. Večji (in novejši) tiskalniki imajo ta tank narejen tako, da ga uporabnik zlahka sam zamenja. 

Velikost kartuš

Generalno gledano so barve cenejše, če so v večji kartuši. A obstaja problem porabe. Svetuje se, da barvo porabite v 6 mesecih od takrat, ko jo vstavite v tiskalnik. Pri 12-barvnem tiskalniku in 700ml kartušah je to 8,4 litra barve. Za A4 fotografijo se v povprečju porabi 1ml barve. Torej je 8 litrov barve za 8.000 A4 izpisov. Dobrih 500 m². Za nekatere uporabnike zelo veliko število izpisov za 6 mesecev. 

Velikost izpisa

Ob nakupu vedno opozarjamo na dosti krat pozabljeno dejstvo - v večji tiskalnik zlahka damo manjši material. Obratno - ni možno. Predvsem pri platnih je potrebno računati tudi na del, ki se napne na (pod)okvir. 5cm je že nekako minimum, torej 10 cm skupaj - kar pomeni, da na mediju z 61 cm širine ostane samo 50cm. Ali celo manj. 

Pole/role

V nekatere tiskalnike je enostavno vstavljati pole in role. V druge težje ali celo ni možno. Pole imajo to prednost, da so ob nakupu ravne, a ponavadi je izkoristek slabši. Role nudijo možnost daljših izpisov ene fotografije (panorame) ali izpis več manjših fotografij in s tem boljši izkoristek kot na pole. 

Debelina materiala

Nekateri tiskalniki omogočajo večjo debelino materiala kot drugi. Na nekatere Epson tiskalnike lahko tiskate na materiale do 1,5mm debeline. To omogoča izpis ne samo na debele foto-materiale ampak tudi na (recimo) pivsko lepenko. Za podstavke za kozarce ali osvežilce zraka za avto. 

Dobavljivost materiala

Pogojevanje originalnih barv za uveljavljanje garancije je precej razširjeno pri proizvajalcih tiskalnikov. Pri nekaterih nišnih produktih smo bili presenečeni, da prodajalci pogojujejo tudi nakup papirja pri njih. Ne samo za servise v garancijskem obdobju, ampak tudi po tem. Tako pogojevanje je pravno zelo problematično, a je vedno vprašanje, ali si upate tožiti (edinega) serviserja. 

Cena vzdrževanja in servisa

Zaradi različnih strategij proizvajalcev so lahko določeni servisni deli izjemno dragi. V nekaterih primerih lahko presegajo razumno ceno servisa. Najbolj problematične so tiskalne glave, kjer je lahko pri 2.500 eur vrednem tiskalniku cena glave z menjavo celo 2.000 eur. Pred nakupom preverite cene (in hitrosti) servisa.

Življenska doba tiskalnika

Obstajata dve življenski dobi – tehnična in uporabna. Tehnično lahko oprema še vedno dela, a izdelkov iz nje ne moremo več uporabljati, ker so tehnološko zastareli. Izkaže se, da se precej tehničnih izdelkov sedaj bolj splača kupovati pogosteje, kot boljše, saj so spremembe na trgu zelo hitre. Hitra amortizacija, in čez dve, tri leta pogledati, kaj je novega in kupiti izdelek, ki bo zadovoljeval potrebe naslednje krajše obdobje.

Nekaj izbranih primerov

Pri nekaterih tiskalnikih se proizvajalcu nabere več prednosti kot pri drugih. Na klasično vprašanje "Kaj pa vi predlagate" svetujemo tiste bolj posrečene modele. Ponavadi so to modeli, ki rešujejo več želja uporabnikov, ne samo ene.

Poceni izpis z barvili

Fotografije 10x15, 13x18, foto koledarji, foto knjige, tudi fotografije za na steno, ki ne bodo visele leta in leta. Odlični tudi za pisarniško ali šolsko tiskanje, saj je cena izpisa zelo sprejemljiva. Primerni tudi za tiskanje kuvert, vabil, vizitk, čestitk, ... 

Pigmentni namizni foto tiskalniki

UV obstojnejše pigmentne barve, odlične barvne in črno-bele fotografije